Ob dnevih kulture v Galeriji sodobne umetnosti

Sreda, 4. februar 2009 ob 18.00 




Dokumentacija konceptualnih del umetnikov

Andreja Džakušič, Borut Holland, Bojana Križanec, Simon Macuh, Boris Oblišar, Željko Opačak, Iva Tratnik, Manja Vadla, Estela Žutič in Gilles Duvivier

 Povabilo smo ….. Povabilo so sprejeli

Zvonko Čoh, Marjan Drev, Franc Golob, Jelka Flis, Stane Jagodič, Silvester Javoršek, Jiri Kočica, Slavko Krajnc, Karel Plemenitaš, Rudi Španzel, Irena Špendl, Veljko Toman, Jana Vizjak, Karel Zelenko in Jelica Žuža

Umetniki, ki se s koreninami dotikajo naše regije. Predstavljajo se s svojim najljubšim ali pa čisto zadnjim delom.

 Nedelja, 8. februar 2009 ob 18.00:

Srečelov duhovnih kruhkov

Z nakupom srečke, v nedeljo 8. februarja, si lahko privoščite umetniški performance, akcijo,......
Vsaka srečka je dobitna. Cena ene srečke je 10 EUR.
Sodelujoči:

Andreja Džakušič, Borut Holland, Bojana Križanec, Simon Macuh, Boris Oblišar, Željko Opačak, Franc Purg, Iva Tratnik, Manja Vadla, Estela Žutič in Gilles Duvivier

Pomen umetnosti postaja danes vse bolj aktualen. Z globalno situacijo v ekonomiji tudi umetnost spreminja podobo; postaja popularno orodje za socialno vključevanje, zato se od nje vse bolj pričakuje, da preseže elitni, visoki, profesionalni status in deluje kot razvedrilna prostočasna dejavnost. S tem pa se podoba “tradicionalnega umetnika” preobraža v kreativni imperativ / ideal za ustvarjalni navdih, ki ga zahteva dereguliran trg za večino delovne sile. Kaj pa umetnik sam? Ali »ideal« omogoča preživetje? Ali ni razdajanje »ustvarjalnega« za umetnost preveliko tveganje? Ali je mogoč dialog med razvedrilnim in profesionalnim ? In ne nazadnje, kdo je konzument in kdo kupec njihov idej?

Obe razstavi bosta na ogled od 5. do 8. februarja.
V tem času bo galerija izjemoma odprta vsak dan od 11.00 do 19. 00 (tudi soboto in nedeljo).

 

Premiera 17

Nika Autor, Metod Blejec, Ana Čigon, Maja Hodošček, Simon Hudolin, Barbara Kanc, Meta Kastelic, Simon Macuh, Erik Mavrič, Katja Pal, Pila Rusjan, Matej Sitar, Lucija Smodiš in Lili Mihajlovič, Robertina Šebjanič, Neja Tomšič, Uroš Weinberger in Skulpture začasnosti.
______________________________________________________________

11.12.2008 - 20.1.2009

Razstava Premiera 17 je nastala na podlagi razpisa, ki ga je v letošnjem letu pripravil Center sodobnih umetnosti Celje. Namenjen je bil vsem umetnikom, ki delujejo v Sloveniji in šele začenjajo svojo umetniško kariero, ter študentom vizualnih umetnosti, ki študirajo na umetniških šolah pri nas ali se šolajo v tujini. Eden izmed ciljev razpisa je bil pokazati, s kakšnimi vprašanji in vsebinami se ukvarjajo prihajajoči umetniki in kakšno je razmerje med novimi, svežimi prijemi in načini predstavljanja ter uveljavljenimi formulami.

Kot vsaka skupinska razstava, ki ni zamejena z določeno temo ali izraznim medijem, tudi tokratna kaže na vso raznolikost sodobne umetnosti. Vsebuje tako poudarek na umetniškem predmetu (Ana Čigon v svojih slikah problematizira predvsem materialnost barve in nosilca) kot na družbenem aktivizmu, prisotna je tako produkcija, ki predpostavlja galerijsko predstavitev, kot produkcija, ki je zasnovana na delovanju v zunanjih prostorih (Neja Tomšič z intervencijami na ulicah Budimpešte, Simon Macuh s komunikacijo v javnem prostoru). Med predstavljenim je posebej opaziti radikalnost v izjavljanju (Metod Blejec o vzvodih umetniških rekonstrukcij OHO – jevega hepeninga Triglav v slovenskem umetniškem prostoru in Barbara Kanc o etičnosti upravljalcev svetovnega dogajanja) ter poudarjeno usmerjenost v komunikacijo z gledalcem, ko se ga angažira v fizično sodelovanje z umetniškim delom, ali pa se z delom vzpostavlja takšno narativnost, v kateri zgodbe s svojim angažmajem, vživetjem in domišljijo pogojno izrisuje šele gledalec. Pogojno zato, ker nikoli ne ve, katera izmed zgodb naj bi bila prava, saj umetniki njihovo berljivost namerno ves čas izmikajo. Gledalec lahko sodeluje v kreativnem procesu in v projektu (slike Katje Pal se spreminjajo z njegovo intervencijo, instalacija Mete Kastelic postane smiselna šele, ko jo zasede gledalec), ali pa mu umetniško delo z vsemi svojimi informacijami in podobami in njihovimi neobičajnimi povezavami ponuja sodelovanje v izgrajevanju možnih zgodb, scenarijev in interpretacij. Takšna usmeritev je na razstavi najširše zastopana. Zanjo je bistvena zgodba, ki pa je vedno samo nakazana, nikoli pa ne določena (»retro-futuristične slike« Uroša Weinbergerja so s sopostavljanjem podob in zgodb, vzetih iz različnih kontekstov in časov, iniciator novih zgodb in podob pri gledalcu; fotografije Mateja Sitarja gradijo z brisanjem meje med običajnim in neobičajnim odprte prostore skrivnostnega, ki jih naseli gledalčeva domišljija; slike Simona Hudolina z namernimi zasuki in paradoksi gledalcu ves čas izmikajo svojo jasnost in berljivost.; Erik Mavrič z uporabo znanih podob in z izbrisom subjekta spodkopava ustaljene kanale reprezentacije, gledalcu odvzame varno in samoumevno interpretacijo in ga prestavi v polje nedoločljivega in izmuzljivega). Poleg omenjenih pozicij so na razstavi prisotne tudi usmeritve, ki nadaljujejo linijo feminističnega diskurza (ukvarjanje z vprašanjem položaja ženske v družbi je značilno za delo Maje Hodošček, ki hkrati uporablja metodo referiranja na umetnike in umetniška dela iz preteklosti), osebnega (Pija Rusjan z dokumentiranjem in mapiranjem in s tem »zgodovinjenjem« dogodkov in trenutkov iz svojega vsakdanjega življenja) in političnega (Nika Autor z beleženjem socialnih in političnih situacij posameznikov). Nove izraze v diskurzu telesnega iščeta Lucija Smodiš in Lili Mihajlović v videu, katerega osnova je povezovanje med disciplinami; individualno poetiko in konstruiranje novih svetov, ki izhajajo iz realnih pa Robertina Šebjanič.

 

Skulpture začasnosti

13. januarja 2009 ob 18.00
se bo v Galeriji sodobne umetnosti kot del razstavnega projekta zgodil dogodek sodelovanja in sprejemanja skupnih odločitev. Umetniško – socialna platforma Skulpture začasnosti, ki vsebinsko in idejno izhaja iz raziskovanja in ustvarjanja kolektiva TRAK47 in deluje na konceptu laboratorija bo vzpostavila začasno odprto platformo, ki bo omogočila predvsem vse pogoje za hkratno sodelovanje različnih umetnikov, umetniških zvrsti in obiskovalcev v začasnem skupnem kreativnem procesu. Šlo bo za sodelovanja, pri katerih bo ključnega pomena dialog med sodelujočimi, kreativni proces pa se bo vzpostavil kot skupek odločitev.

 

 

Alfred Resch in Arnold Reinisch. Art Collage

Galerija sodobne umetnosti
Otvoritev razstave v četrtek, 6. novembra 2008 ob 18.00.

Avstrijska umetnika, živeča v Gradcu, se po ustvarjalnem duhu povezujeta. Oba sta umetnika v klasičnem pomenu (slikarja, kiparja), sta oblikovalca, fotografa, video umetnika, raziskovalca, zbiralca. Dejavna sta prav toliko v ateljeju kot na ulici, v naravi in na smetišču. V slikarstvu odkrivata nove tehnike (punktiranje, posebne vrste kolažiranje), v kiparstvu oziroma oblikovanju umetniških objektov pa je njuna umetniška drža »v« ali na »robu« likovnega izraza. To pomeni, da v vsakem artefaktu, četudi je samo zavržen predmet na smetišču, skalnati greben v naravi ali urbana podoba, odkrivata njegove najbolj primarne lastnosti, ga z dodanimi intervencijami svojevrstno interpretirata in preobražata v nove pomene. Na nek način sta vselej dionizično povezana s predmetom, ki ga obdelujeta ali na novo ustvarjata. To jima uspeva z mešanjem dveh spoznavno nasprotnih polov: slikovitega (po primarni obliki izbranega motiva ali artefakta) in procesualnega (v postopku obdelave), ki zaživita v presežku njunih umetniških produktov.

Njun opus je neverjetno raznovrsten. V njem se prepletajo čista slikovna polja (slike), objekti (reciklaže), instalacija (tudi zvočna), kolažirana fotografija, oblikovalski posegi v naravi (landart) in v mestu (urbanart), ali preoblikovanje uporabnih, vsakdanjih predmetov, ki s svojo humorno podobo intenzivno in sproščeno komunicirajo z gledalcem.

Razstava je nastala s podporo Mestne občine Celje in Kulturnega foruma avstrijskega veleposlaništva v Ljubljani.

 

Tanja Špenko

Poklonjena dela za stalno zbirko: risbe, slike, slikovni objekti

9.10. - 26.10.2008

Tanja Špenko (1956), slikarka in likovna pedagoginja, ki je za svoje delo prejela priznanja doma in na tujem, je že v začetku osemdesetih let tako v teoretskem kot slikarskem polju ustvarila zelo specifičen »prostor za risbo«; v komentarjih se izprašuje o njenem pomenu, skozi geometrične pojave jo analizira in preučuje njene zakonitosti ter odkriva intuitivne sledi, porojene z vzgibi človekove notranjosti.

V likovnem jeziku z risbo osmišlja zanimive ploskovne in prostorske fenomene; z njo uokvirja barvno aktivna polja, ki v gibanju (tudi fizičnem, kadar gre za viseče objekte) in prehajanju od akcentov čiste barvne materije do vmesnosti beline (praznine v objektih), kjer biva samo črta kot tanka nit, ustvarjajo sijajno ravnotežje med duhovno silo in igrivo barvno materijo.


Branko Suhy

Risba v atmosferi slike in grafike


25.9. - 26.10.2008

Ustvarjalnost Branka Suhya poudarja zanimivo likovno stališče, ki črpa svojo energijo iz poglobljenega likovnega razmišljanja o »risbi«. Z jasno, okrepljeno linijo izgrajuje likovno polje in ga, očiščenega vseh ornamentalnih rastrov, zgošča v eno samo vizualno substanco – v minimalistično likovno rešitev, ki v simboličnem jeziku razkriva povsem vsakdanjo, a globoko občuteno vsebino umetnikovih "dnevniških zapisov". Risba je njegovo izrazno orodje. Z njo vodi redukcijo teksturnih, pa tudi ornamentalnih rastrov,  razgalja predmet in ga postavlja v novo formo, pripravljenega za nove barvne in oblikovne odnose. To pa pomeni, da umetnik zgošča vso vizualnost prav v njej sami. Zato lahko brez predsodkov rečemo, da roko grafika in roko slikarja danes vodi isti duh in ista ideja. Risba je dejansko jedro Suhyjeve  umetnosti, je njegov elementarni impulz, ki udejanja tako en (slikarski) kot drugi (grafični) medij .

 

Podoba prostora

Situacija širšega celjskega prostora / 2. del večmedijske razstave


Terezija Bastelj, Vesna Blagotinšek, Robi Caglič, Ciril Cesar, Goran Horvat, Anja Jerčič, Enver Kaljanac, Stojan Kneževič, Peter Matko, Jožef Muhovič, Uroš Potočnik, Denis Senegačnik, Urška Stropnik, Iztok Šmajs Muni, Stojan Špegel, Nataša Tajnik, Črt Valenčak in Alojz ZavolovšekIvana Andrić, Mojca Cerjak, Vasilije Ćetković Vasko, Milojka Drobne, Erna Ferjanič Fric, Anton Herman, Narcis Kantardžić, Peter Krivec, Ljubica Kočica, Koncept Feniks / Marjan Krošl, Janko Orač, Tomaž Milač, Darinka Pavletič Lorenčak, Tanja Plevnik, Lilijana Praprotnik-Lila Prap, Ratimir Pušelja, Maja Strmecki, Konrad Topolovec in Dalibor Bori Zupančič.

 

Kuratorki: Alenka Domjan in Milena Koren Božiček

Lokacije: Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon, 31.7.-20.8.2008

Idejna zasnova in vodja projekta: Alenka Domjan

Motiv, ki nas je vodil k temu projektu, je globlji in kompleksnejši kot samo umetniška ali razstavna praksa, pa tudi umetnostnozgodovinski kontekst je le eden izmed načinov videnja, s katerim bi lahko obravnavali umetniške produkte (slike, grafike, ilustracije, plastiko, pa tudi konstrukcije, intervencije) posameznih ustvarjalcev, živečih v naši regiji. Vendar nas bolj kot vse to zanimajo njihove estetske aktivnosti, različnosti, večsmernosti, predvsem pa povezanost s prostorom, v katerem udejanjajo svojo umetniško prakso danes. Zanimajo nas torej energije, povezane s konfiguracijo geografskega, družbenega in mentalnega prostora bivanja, ali kot pravi Wim Wenders v eni izmed svojih študij (A Sense of Place, 2001), da zgodbe, oropane krajev, iz katerih so prišle in ki so jih rodili, ne morejo zares zadovoljiti.

Po 1. delu projekta, katerega sta pripravili gostujoči kuratorki Petra Kapš (Relacije med kolektivnim in posameznim) in dr. Mojca Puncer (Razpiranje prizorišč vidnega: podoba, medij, telo), sledi 2. del. Slednji se ne dotika teme, niti vsebine, temveč se v okviru idejne zasnove posveča edinemu konceptu - horizontu posameznika.

Alenka Domjan: Prostor: Inspiracija in/ali zgolj ugodje bivanja: "Čeprav likovna umetnost v svojem bistvu vselej stremi k osvobajanju iz ujetosti določenega družbenega in prostorskega okvira in se predaja ustvarjalnim navdihom, ki razpenjajo krila prek njega, pa je v sleherni umetniški stvaritvi čutiti kanon, ki polarizira tako pozitivno kot tudi negativno atmosfero prostora; tudi ambivalenten, odtujen prostor, prežet z mnogoterimi malimi zgodbami, umetniškimi stališči in dejanji, ki ustvarjajo performativno, a zanimivo entiteto kulturnega prostora tudi na obronkih urbanih središč."

Milena Koren Božiček: Genius loci in globalizacija umetnosti: "V okviru konvencionalnih medijev slikarstva in kiparstva so izbrana najbolj reprezentativna dela posameznikov v časovnem razponu zadnjih nekaj let, ki se geografsko navezujejo na velenjsko-šaleški in savinjski prostor. Obiski ateljejev, zadnjih razstav in razgovori z avtorji v nevtralnih okoljih so bili odločujoči pri izboru za razstavo, ki je umeščena v kontekst soustvarjanja podobe nekega okolja in prostora mlajših ter starejših akterjev. Odraz posameznikovega odzivanja na okolje delovanja je vsak artefakt ali projekt vizualnih in čustvenih interakcij, v katerih funkcionirajo."

 

Podoba prostora

Situacija širšega celjskega prostora, 1.del

 

Jure Cvitan, Andreja Džakušič, Borut Holland, Miha Kaučič, Simon Macuh, Adolf Mljač, Boris Oblišar, Željko Opačak , Miha Peperko, Mark Požlep, Franc Purg, Manja Vadla, Iva Tratnik, Estela Žutič in Gilles Duvivier, Uroš Acman, Barbara Jakše Jeršič in Stane Jeršič, Robert Klančnik, Mateja Krašovec Pogorelčnik, Bojana Križanec, Alja Krofl, Mateja Krofl in Gašper Domjan, Miloš Radosavljević, Vlado G. Repnik, Vinko Skale, Mladen Stropnik, Stane Špegel in Jurij Vižintin

Galerija sodobne umetnosti, Likovni salon in Špitalska kapela, 31.7. - 20.8.2008

Kustosinji: Petra Kapš in Mojca Puncer
Idejna zasnova in vodja projekta: Alenka Domjan

V trenutku, ko se je vizualna umetnost znašla pred mnogimi kompleksnimi izzivi in se nanje tudi z vso angažiranostjo odziva, smo si zadali nalogo, da pokukamo v »svoj prostor«. Ker so nekoč tako popularne društvene razstave izgubile širšo berljivost, je danes izjemno težko pridobiti poglobljen uvid v umetniške situacije, ki bi nudile vsaj ohlapen okvir za interpretacijo dogodkov, prepoznavanje umetniških akcij, interakcij in konfiguracije posameznih ustvarjalnih dejanj. Zato želimo z razstavo Podoba prostora usmeriti pogled v ustvarjalnost širše regije, ki bo skozi različne koncepte sposoben zaznati stanja, pa tudi ravni individualnih intenc, ki izhajajo in se prepletajo v tem prostoru.

Petra Kapš: Relacije med kolektivnim in posameznim:

K pogledu na umetnost, ki nastaja in se jo prepoznava v določenem okolju, kot kuratorka v okviru razstave pristopam z vprašanjem, kako in kakšno »podobo prostora« ustvarjajo umetniki. Kateri so poglavitni impulzi, ki vplivajo na eni strani na izoblikovanje svojevrstnosti umetniškega delovanja in na drugi sooblikujejo produkcijske pogoje ter vzdušje. Naslovna terminska sintagma predpostavlja formacijo, namenjeno pogledu. Izhodiščna intenca je tako skozi sopostavitev izbranih umetniških del odpreti vpogled v aktualno dogajanje in predstaviti raznolikost umetniških pojavnosti z osnovno selekcijsko zamejitvijo, vezano na lokus bivanja in ustvarjanja umetnikov. Umetniška produkcija se tesno prepleta z realnostjo vsakdanjega življenja, kolektivnim delovanjem, izhaja in napaja se iz odnosov s soljudmi, naravo kot bivanjskim okoljem in dialogizira z reprezentacijskimi pojavi mediizirane preteklosti ter aktualnega trenutka.

Dr. Mojca Puncer: Razpiranje prizorišč vidnega: podoba, medij, telo

Razstavni projekt Podoba prostora se sooča z izzivom pregledne predstavitve izrazito heterogene produkcije in sočasnih umetniških usmeritev širše celjske regije. Utemeljitveno načelo individualne kuratorske izbire je bilo predvsem poiskati reprezentativna dela, ki utegnejo biti pomembna za nadaljnje razvijanje estetskih izrazov in avtorskih poetik tega prostora. Umetnostni podobi prostora širše celjske regije se lahko refleksijsko približamo z razširjenih, razpirajočih se prizorišč vidnega, tj. z vidika podobe, medija in telesa. Zlasti na telesno razsežnost se pripenja zamisel o novi procesualnosti/performativnosti, ki potrebuje vnovično kontekstualizacijo vizualnosti ter nove možnosti raziskovanja stičnih točk umetnosti in življenja.

 
© Zavod Celeia Celje | Pravno obvestilo | Piškotki | Produkcija: ENKI d.o.o.
Home Email Print