Zavod Celeia Celje

• Turistično promocijski center
  Centre for Tourist Promotion
• Prireditveni
  center
  Event center
• Center sodobnih umetnosti
  Center for Contemporary Arts

Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje

• Aktualni razpisi
• O zavodu in kontakt
• Prijavite se na e-novice
• Za medije
• Turistično informacijski center

IGOR GRUBIĆ
East Side Story

Likovni salon, 16.4. - 16.5.2010

[Click here for English]

Za umetniško prakso hrvaškega umetnika Igorja Grubića lahko rečemo, da nadaljuje linijo aktivistične umetnosti. V svojem delu se senzibilno odziva na dogajanja, stanja in procese v družbi. Pri tem velikokrat povzema direktne aktivistične strategije, saj se velika večina njegovih projektov najprej zgodi na ulici in šele kasneje v galeriji. Njegov umetniški aktivizem pa je vendarle izrazito oseben in se spretno giblje na meji med političnim in poetičnim. Med najbolj odmevnimi umetniškimi akcijami Igorja Grubića je projekt 366 ritualov osvobajanja, ki obsega serijo mikro–političnih akcij in intervencij, ki jih je umetnik izvajal vsak dan v obdobju leta 2008. V njih Grubić prevzema vlogo osamljenega revolucionarja, ki s stalnim urjenjem svoje lastne neposlušnosti prenaša virus neposlušnosti tudi na ostale državljane in jih na ta način poskuša prebuditi iz politične pasivnosti in potrošniške letargije. Rituali so bili realizirani v razponu od povsem intimnih (umetnik si na zapestje vtetovira besedo neposlušen) do pravih gverilskih podvigov, kot je na primer poseg v fontano pred Hrvaško narodno banko v Zagrebu, katere vodo je na dan obiska takratnega ameriškega predsednika Georga Busha prebarval v krvavo rdečo, ali večkratno nočno »olepševanje« sporočil ustaških grafitov ter »dekoriranje« javnih spomenikov s političnimi parolami in simboli.

V Likovnem salonu bo Igor Grubić predstavil svoje delo East Side Story, ki je trenutno njegovo najpopularnejše in najbolj iskano delo. Pred kratkim je zanj prejel prvo nagrado T-HT hrvaškega Telekoma, ki je rezultat sodelovanja z Muzejem sodobne umetnosti v Zagrebu, ki prva tri nagrajena dela uvrsti v svojo stalno zbirko. Naslov dela parafrazira muzikal West Side Story. Povezavo nakazuje tako tema – konflikt med različnimi družbenimi skupinami, kot uporabljen izrazni medij plesne koreografije.

Delo East Side Story je sestavljeno iz dvokanalne video projekcije in serije enajstih fotografij. Instalacija je odziv na dogajanja v Beogradu in Zagrebu v letih 2001 in 2002, ko so bili udeleženci gejevske Parade ponosa izpostavljeni zastrašujočemu fizičnemu nasilju neonacističnih skupin in prisotnih meščanov. Delo kaže na netoleranco do drugačnosti in opozarja na to, da ekstremni nacionalizem, ko je odsoten etnični Drugi, svoje žrtve najde kjerkoli, v tem primeru v marginaliziranih seksualnih skupinah.
Prva projekcija prikazuje dokumentarne posnetke izgredov nasilne množice nad udeleženci Parade ponosa. Drug video, projiciran z zamikom, prikazuje plesalce, ki na točkah, kjer se je nasilje zgodilo, dogodke uprizorijo v stilizirani plesni koreografiji. Vzporedna projekcija obeh videov ima zanimiv učinek. Dokumentarni posnetki konflikta med mačistično, primitivno družbo, ki svojo superiornost označuje z nacionalističnimi in neonacističnimi simboli, in gejevsko subkulturo nosijo šokanten emocionalni potencial, ki ga plesna koreografija katarzično nevtralizira.

Projekt je del serije razstav s skupnim naslovom (Ne)prikrito na robu. Serija se ukvarja z različnimi oblikami diskriminacije v sodobni družbi in predstavlja prispevek k medsebojnemu spoštovanju različnih kultur in družbenih skupin, k spoštovanju človekovih pravic, dostojanstva in enakopravnosti. Poleg Igorja Grubića v projektu sodelujejo umetniki Maja Hodošček, Martin Krenn, Tal Adler. Serija razstav združuje umetnike, ki sledijo idejam demokracije, družbene pravičnosti, enakosti in harmoničnega sobivanja in vidijo umetnost in umetniški sistem tudi kot platformo za ozaveščanje in vplivanje na družbene in politične spremembe.

Igor Grubič (1969, Zagreb) ima za sabo številne samostojne in skupinske razstave:
Agency Gallery London, 2010, 11. Istanbulski bienale 2009, Be A Happy Worker: Work-To-Rule, Galerija Miroslav Kraljević, 2008, Zagreb, Bad Joke, 2007, Tallin, October. Exit, Desire and Memory, Artra Gallery, 2007, Milano, Revolution is not a garden party, Trafo Gallery, 2006, Budimpešta, Side-effects, Muzej savremene umetnosti, 2006, Beograd, Looking Awry, Apexart Gallery, 2003, New York, Imaginary Balkans, Site Gallery, 2002, Sheffield, Manifesta 4, 2002, Frankfurt, What, how and for whom, Kunsthalle Exmergasse, 2001, Dunaj ... 

Igor Grubić živi in dela v Zagrebu.

 _______________________________________________________________________

11. Vstop prost / Admission Free 2010 
Boris Oblišar, Estella Žutič in Gilles Duvivier, Borut Holland, Maja Delak in Luka Prinčič, Peter Matko, Iva Tratnik, Maja Hodošček, Jaroslav Kyša, Cirkulacija 2, Željko Opačak, Bojana Križanec, Elisa Vladilo, Adolf Mljač, Andreja Džakušič in Vesna Prevolšek, Dalibor Bori Zupančič, Fabiola Faidiga and Massimo Premuda, Jure Cvitan, Mark Požlep, Manja Vadla, Petra Kapš, Paddy Bloomer, Matija Plevnik, Franc Purg, Božo Katić, Simon Macuh, Borut Peternelj

Mestno jedro in Likovni salon Celje, 19.5. - 23.5. 2010 

Festival Vstop prost/Admission Free, projekt članov Društva celjskih likovnih umetnikov, je urbana manifestacija umetniških dogodkov, performansov, akcij in instalacij v mestu Celje. Osnovni koncept je delo umetnikov v mestu in z mestom. Osrednja tema letošnjega 11. festivala je ZVOK: zvok mesta, zvok kot izraz, zvok kot del umetniškega dela. Zvok je eden osnovnih elementov komunikacije. Umetniki iz Slovenije, Italije, Severne Irske, Slovaške in Hrvaške komunicirajo z mestom in meščani; tematizacija zvoka implicira ojačano interakcijo. 

Festival Vstop prost/Admission free - a project created by the members of the Celje Fine Artists Society - is an urban manifestation of artistic events, performances, actions and installations that takes place in the town of Celje. The basic concept behind the festival is that the artists work in the town and with the town. SOUND is the central theme of the 11th implementation of the festival: the sound of the town, the sound as an expression, sound as a part of a work of art. Sound is one of the basic elements of communication. Artists from Slovenia, Italy, Northern Ireland, Slovakia and Croatia communicate with the town and townspeople; as sound is the main theme this implies that a more intense interaction takes place.

-------------------------------------------------------------------------------

MARTIN KRENN
In between the movements



Likovni salon, 11.3. - 11.4.2010

[Click here for English]

Avstrijski umetnik Martin Krenn se v svojem delu osredotoča na družbene in politične teme, predvsem na strategije in metode odpora vladajočim odnosom moči. Pri tem uporablja različne medije, v glavnem fotografijo, video in internet. Svoje projekte realizira v obliki razstav, internetnih projektov in intervencij v javnem prostoru. Študiral je elektronsko glasbo in uporabno umetnost na Univerzi na Dunaju (Universität Wien). Od leta 2006 predava na Univerzi za uporabno umetnost na Dunaju (Universität für Angewandte Kunst).

V Likovnem salonu Celje bo umetnik v obliki instalacije predstavil projekt In between the movements. Gre za delo v nastajanju, katerega začetki segajo v leto 2007. Delo obravnava mreženje, ki poteka med svetovnimi gibanji za pravičnost in raziskuje pripadajoče prakse in njihov vpliv na teorijo. Instalacijo bo sestavljalo dvanajst videoposnetkov intervjujev in njim pripadajoči plakati. Štirje od njih, ki so nastali v zadnjem času, bodo v Likovnem salonu premierno predstavljeni. Med njimi je tudi delo, ki se nanaša na diskriminatorne poteze v lokalnem okolju in je bilo pripravljeno posebej za to razstavo.

Posnetki in plakati, ki sestavljajo projekt In between the movements, so nastali v tesnem sodelovanju z aktivisti iz različnih geografskih in kulturnih okolij, ki so omogočili vpogled v različne vidike odpora obstoječim strukturam moči. Projekt med drugim tematizira kriminalizacijo levo usmerjenih gibanj in aktivistov, ki so sodelovali na demonstracijah proti skupini G8 ob srečanjih v Ženevi leta 2001 in v Heiligendammu leta 2007, odsotnost prave civilne družbe v Albaniji, nujnost politike o homoseksualnosti in zahteve za preprečevanje diskriminacije, zgodovino politične umetnosti v New Yorku v osemdesetih in devetdesetih letih prejšnjega stoletja in njen vpliv na sodobne aktivistične in umetniške prakse, posebne razmere, v katerih delujejo izraelski aktivisti v okviru globalizacijskega gibanja, in vlogo, kakršno imajo izraelski umetniki v nekoč nacističnih državah, oblike odpora, da bi se preprečilo rušenje majhne vasi za potrebe nove železniške proge med Hong Kongom in Kitajsko in oblike odpora proti privatizaciji paviljona na Union Squaru v New Yorku, namenjenega javnemu govoru.

Posebej za razstavo v Likovnem salonu bo projektu In between the movements, ki je javnosti dostopen tudi preko interneta, dodano novo delo, ki govori o lokalni problematiki in politiki izključevanja. S sodelovanjem Jelke Zorn, sociologinje in docentke na Fakulteti za socialno delo v Ljubljani in Irfana Beširevića, ki vodi Civilno iniciativo izbrisanih in je bil sam izbrisan, bo delo raziskovalo problematiko izbrisanih v Sloveniji. Intervju z njima je nadaljevanje intervjuja, ki ga je na isto temo Martin Krenn posnel z raziskovalkama in aktivistkama Jelko Zorn in Jasminko Dedić leta 2003. Izbrisani je ime za skupino ljudi, ki jih je Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije 26. februarja 1992 izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev in prestavilo v seznam tujcev ter jim s tem odvzelo pravno podlago za eksistenco (za zakonito bivanje, za delo, za zdravstveno in socialno zavarovanje, za šolanje otrok itd.). Pred osamosvojitvijo Slovenije so v njej legalno živeli. Skupno število izbrisanih je bilo 25.671. Ustavno sodišče Republike Slovenije je leta 1999 ugotovilo, da je bil izbris iz registra stalnega prebivalstva nezakonit. Tragična zgodba tudi po 18 letih še vedno ni zaključena.

Projekt je del serije razstav s skupnim naslovom (Ne)prikrito na robu. Serija se ukvarja z različnimi oblikami diskriminacije v sodobni družbi in predstavlja prispevek k medsebojnemu spoštovanju različnih kultur in družbenih skupin, k spoštovanju človekovih pravic, dostojanstva in enakopravnosti. Poleg Martina Krenna v projektu sodelujejo umetniki Maja Hodošček, Igor Grubić, Tal Adler. Serija razstav združuje umetnike, ki sledijo idejam demokracije, družbene pravičnosti, enakosti in harmoničnega sobivanja in vidijo umetnost in umetniški sistem tudi kot platformo za ozaveščanje in vplivanje na družbene in politične spremembe.

Martin Krenn (1970) živi in dela na Dunaju.

 ---------------------------------------------------------------------------------------------------------------

MAJA HODOŠČEK
Landscape 

Likovni salon, 28.1. - 7.3.2010

[Click here for English]

Maja Hodošček, umetnica najmlajše generacije, se v svoji umetniški produkciji referira predvsem na procese in stanja v družbi. V svojih dosedanjih delih (Instantna sreča, Escape with a flow, Korektivno) se je ukvarjala s kritiko vrednot sodobne potrošniške kulture, z vprašanjem družbenega nadzora in usmerjanja, ki iz javne sfere vedno bolj prehaja tudi v zasebno sfero, pa tudi z vprašanjem vloge žensk v sodobnih družbenih strukturah (Učne ure). Kot izrazna sredstva v glavnem uporablja video, fotografijo in instalacijo.

V svojem novem večmedijskem projektu Landscape, ki bo v Likovnem salonu Celje premierno predstavljen, umetnica problematizira (v glavnem negativno) družbeno percepcijo staranja in starosti. Starost se povezuje z umikom iz družbenega življenja, z družbeno nepotrebnostjo in se jo dojema kot obdobje pasivnega in odvisnega življenja. Z močno zmanjšano pravico do vplivanja na družbeno dogajanje, ki se ji pri delu starejšega prebivalstva zaradi vedno večje ekonomske razslojenosti pridružuje tudi eksistencialna stiska, je starejša generacija pogosto potisnjena na družbeno obrobje. Predstavlja družbeno skupino, ki je po mnenju mnogih poleg nekaterih rasnih, nacionalnih in spolnih skupin najbolj diskriminirana.

V delu Landscape umetnica s posameznimi elementi (fotografijami prostorov, ki so se starali skupaj s svojimi lastniki, video portretoma sebe in svojega dedka, postavljenima v jukstapozicijo, upočasnjemi bližnjimi video posnetki oči starejših posameznikov, ki gledalcu vračajo pogled in ga neposredno nagovarjajo, avdio posnetki njihovih pripovedi) vzpostavlja povezano instalacijo, ki s poudarjeno senzibilnim in intimnim razpoloženjem stopa v intenziven dialog z obiskovalcem. Interakcija z gledalcem, ki mu je omogočeno občutenje notranjega sveta, tesnobe in negotovosti, globoke emocionalne in identitetne krize, s katero se lahko srečujemo v starosti, in prepoznavanje lastne prihodnosti, je umetničin ključni element, s katerim opozarja na nujnost sprememb v zavedanju, doživljanju in razumevanju staranja in starosti. Z minimalnimi sredstvi poskuša realnost narediti vidno in nagovarja k opredelitvi do pomembnega in kompleksnega družbenega vprašanja, ki je zaradi opaznih sprememb v starostni strukturi prebivalstva, demografi govorijo o svojevrstni «revoluciji starosti», vedno bolj v fokusu različnih miselnih in raziskovalnih področij od medicine, psihologije, sociologije in ekonomije do bioetike in filozofije.

Projekt je del serije razstav s skupnim naslovom (Ne)prikrito na robu. Serija se ukvarja z različnimi oblikami diskriminacije v sodobni družbi in predstavlja prispevek k medsebojnemu spoštovanju različnih kultur in družbenih skupin, k spoštovanju človekovih pravic, dostojanstva in enakopravnosti. Poleg Maje Hodošček v projektu sodelujejo umetniki Martin Krenn, Igor Grubić, Tal Adler. Serija razstav združuje umetnike, ki sledijo idejam demokracije, družbene pravičnosti, enakosti in harmoničnega sobivanja in vidijo umetnost in umetniški sistem tudi kot platformo za ozaveščanje in vplivanje na družbene in politične spremembe.

Maja Hodošček (1984) živi in dela v Celju.

________________________________________________________________________

META GRGUREVIČ
Six Years Dreaming of You, Which is About 2 Hours Each Night.

PREPOVEDANA SMRT

Nika Autor (SI), Jože Barši (SI), Goran Bertok (SI), Vlasta Delimar (HR), Andreja Džakušič (SI), Zuzanna Janin (PL), Paul Mühlbach (IE), Teresa Margolles (MX), Eleonore Phillips (IE), Kate Pollard (US), Franc Purg (SI), Araya Rasdjarmrearnsook (TH)

Teresa Margolles, El agua en la Ciudad de México / Mexico City's water, 2004, črnobela enokanalna video projekcija brez zvoka/ single channel video projection, black and white, no sound, looped, 58'' (Ed.of 3)

Z dovoljenjem / Courtesy the artist & Galerie Peter Kilchmann, Zurich


[Click here for English]

SPLAV MEDUZE 
Sodelujejo: GOSTITELJI, GOSTJE & DUHOVI

03 – 23/09/2009

[Click here for English]

Mednarodna skupinska razstava SPLAV MEDUZE skuša razumeti logiko kanibalističnega načina preživetja pod taktirko kapitalizma v času politične dezorientacije, ekonomskega fundamentalizma, finančnega obupa, upada kulturnih vrednot in ‘neizpolnjenih’ zgodovinskih obljub. Skuša ustvariti lastno mitologijo ter ikonografijo, ki temelji na dolgoročni, odprti, “demokratični” strukturi, usmerjeni k prebivalstvu – kjer umetniška razstava (september 2009) predstavlja samo del naporov za ustvarjanje javnega mnenja, ki bo nadgradil preostali politični program projekta, ter njegov delovni načrt (znotraj katerega je vrsta diskurzivnih dogodkov, ki so predstavljali predhodnico razstave /marec – avgust 2009/, ter vrsta objav in pogovorov, ki ji bodo sledili /oktober – december 2009/). SPLAV MEDUZE išče obstoj izoliranih izkušenj v nenehnem globalnem kroženju ljudi, dobrin in znamenj, ter možnosti svobode posameznika pri izbiri lastne perspektive v objemu čedalje bolj konzervativne miselnosti ter konformističnega spektakla institucionaliziranih normativov. Eskapizem in upor, disidentstvo in gibanja, izgnanstvo in spopadi, plovba in hrepenenje po neodvisnosti, ločitev in (ne)pripadnost, vse to so tvorni dejavniki pri ustvarjanju vitalnih in fizičnih, digitalnih in analognih, umetniških in političnih izkušenj SPLAVA MEDUZE. 

.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 

Razstavo SPLAV MEDUZE organizira
Zavod Celeia Celje – Center sodobnih umetnosti / Likovni salon
V sodelovanju z:
Muzej novejše zgodovine Celje, http://www.muzej-nz-ce.si/
Pokrajinski muzej Celje, http://www.pokmuz-ce.si/
Mestni kino Metropol, Celje, http://www.kinometropol.org/
Župnijski urad Sv. Danijela, Celje, http://www.skofija-celje.si/
Hotel Evropa, Celje, http://www.hotel-evropa.si/
Športna zveza Celje, http://www.szc.si/
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje, http://www.zvkds.si/
Krčma TamKoUčiri, Celje
Galerija Plevnik Kronkowska, Celje 
.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 


S P L A V M E D U Z E 

Program razstave 

Tiskovna konferenca: Petek, 28/08/2009, 12:00
Fotografski atelje Josipa Pelikana, Razlagova 5
.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 

Predogled: Sreda, 02/09/2009, 20:00
Špitalska kapela (Kapela Sv. Elizabete), Slomškov trg 5
.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 

Otvoritev razstave: Četrtek, 03/09/2009, 20:00 – 22:00
Likovni salon, Trg celjskih knezov 9
in naslednje mestne lokacije:
Celjski Dom / Muzej novejše zgodovine Celje / Pokrajinski muzej Celje /
Fotografski atelje Josipa Pelikana / Mestni kino Metropol /
Špitalska kapela (Kapela Sv. Elizabete) / Hotel Evropa /
Celjski šahovski klub / Krčma TamKoUčiri / Galerija Plevnik Kronkowska /
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Območna enota Celje /
& Splavarjev most
.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 
Okrogla miza: Sobota, 05/09/2009, 12:00
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Celje, Glavni trg 1
“Medtem na podeželju…”
.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 
Projiciranje: Ponedeljek, 07/09/2009, 21:00
Kino Metropol, Stanetova ulica 15
Gonçalo Tocha, Balaou (Portugalska, 2007)
.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. 
Zaključek razstave: Sreda, 23/09/2009, 20:00
Likovni salon Celje, Trg celjskih knezov 9
Small But Dangers (Mateja Rojc & Simon Hudolin – Salči)
.. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. .. ..

 “Manche Menschen ändern sich nie” 

STRMETI DRUG V DRUGEGA / Staring at each other

Guan Ce, Zhang Muchao, Yu Shaoning, Zhu Kai, Xu Dongping, Zhang Jiangshan

[Click here for English]

Likovni salon, 9.7. – 23.8.2009 

Kurator: Chen Haibo

Vljudno vas vabimo na otvoritev razstave umetnikov iz Nanjinga v četrtek, 9. julija ob 20. uri.

Vizualna umetnost ima na Kitajskem status kulturne vrednote. Skupaj s poezijo in politično kritiko je cenjena kot izraz sodobnega mišljenja. 

Kitajska sodobna umetnost je relativno nov pojav. Vzporedno z velikimi družbenimi spremembami v devetdesetih se je tudi kitajska avantgardna umetnost začela prebijati v ospredje. Umetniki so postali kritični komentatorji velikih sprememb v kitajski družbi in tematizirajo vdor kapitalizma in potrošništva, novo razlikovanje med kolektivnim, masovnim ter individualnim in vsakdanje življenja kitajskega človeka, ki v hitrem procesu globalizacije postopoma izgublja identiteto. Hkrati njihova dela vsebujejo tako elemente tradicionalne kitajske umetnosti kot tudi simbole socialističnega realizma. Kitajska sodobna umetnost je hitro postala najbolj vroče blago svetovnega umetnostnega trga. V Pekingu, Šanghaju in drugih velikih mestih se odpira vse več galerij in muzejev. 

Večina ljudi kot začetek pojava sodobne umetnosti na Kitajskem označuje leto 1989, ko se je Kitajska usmerila v tržno gospodarstvo. Tudi koncept sodobne umetnosti - kot je bil razumljen na zahodu, je bil takrat nekaj popolnoma novega. V času Maove vladavine so bili umetniki preganjani, prepovedana je bila kakršnakoli umetnost, ki bi kazala na povezavo z zunanjim svetom, celo tradicionalna umetnost. Dovoljeni sta bili le dve vrsti umetnosti – umetnost, ki je dosledno upoštevala estetski kanon Mao Zedonga ter umetnost preproste narave, ustvarjena kolektivno v kmečkih skupnostih, iz česar sta kasneje izšli dve najbolj tipični usmeritvi kitajske sodobne umetnosti: cinični realizem in politični pop. Že v osemdesetih je šla kitajska umetnost skozi intenzivno inkubacijsko obdobje, v devetdesetih pa so umetniki bliskovito in spretno izkoristili zahodno fascinacijo z eksotičnim, cenzuriranim in nadzorovanim. Morda sta ravno izolacija v času kulturne revolucije in želja po svobodi ustvarili posebne pogoje, v katerih so kitajski sodobni umetniki na osupljiv način posvojili globalne umetnostne trende. Tudi večmedijska razstava v Likovnem salonu, ki jo sestavljajo slike, skulpture, fotografije in video šestih umetnikov različnih generacij, prinaša značilen vpogled v omenjene značilnosti kitajske sodobne umetnosti. Osrednja tema sta zgodovina in spomin ter resničnost in reprezentacija.
Razstava je del izmenjalnega projekta med Centrom sodobnih umetnosti Celje in Muzejem sodobne umetnosti v Nanjingu. Slovenski umetniki se bodo na Kitajskem predstavili oktobra letos.

HOLLAND

Likovni salon, 21.5. – 30.6.2009

 -----------------------------------------------------------------------------------------------------------------

ERWIN VAN DOORN
Pokora in rehabilitacija / Penance and Rehabilitation 

Likovni salon, 16.4. – 17.5.2009

MATEJ KOŠIR: David(R)

Likovni salon, 5.3. – 5.4.2009

Koširjev projekt David(R) predstavlja nadaljevanje njegovih starejših projektov Muzej in Mojstrovina. Tudi tokrat ostaja osrednja tema razstave raziskovanje statusa in recepcije umetniških del v času potrošniške kulture, ko  hegemonija blagovništva vedno bolj obvladuje tudi umetniški prostor. Avtor poudarja, da je zaznavanje umetniških del močno preddoločeno z informacijami, pridobljenimi preko številnih reprodukcij in drugače posredovanih podob, zgodb in mitov, ki krožijo okrog njih, namesto da bi se vzpostavilo preko dejanskega, neposrednega fizičnega stika z umetninami. Da je lahko njegov pogled že zaznamovan in vnaprej določen, gledalca učinkovito prepričuje s strategijo simulacije. Problematiko recepcije umetnin, ki s komodifikacijo umetnosti izgubljajo dobršen del svoje izvorne funkcije, raziskuje na primerih najslavnejših in široko prepoznavnih umetnin, v tokratni postavitvi se usmerja na Michelangelovega Davida.

Razstavni projekt David(R) sestavljajo fotografski printi velikih formatov in prostor, ki je urejen kot muzejska kavarna. Košir pri konstrukciji fotografij – gre za »kopije« Michelangelovega Davida - simulira »naravno« okolje (muzej), v katerem se umetnine nahajajo, vanj pa umesti fabricirano kopijo oz. spominek, ki ga s pomočjo računalnika še dodatno deformira. Avtor s tem odpira tudi vprašanje originala, kopije in simulakra, saj je na fotografijah postopek zgolj posnemanja in kopiranja razširjen z vzpostavljanjem iz originala izhajajoče, a spremenjene situacije, ki se gledalcu razkrije šele z natančnim opazovanjem podobe. V kavarni lahko obiskovalci spijejo kavo ali čaj, prelistajo literaturo o Davidu in se pogovorijo o razstavi. Pomemben del kavarne predstavljajo tapete, potiskane z vzorcem, ki ga tvorita izmenjujoča se silhueta Davida in avtogram Michelangela, in sladkor v obliki Davida, s katerim si obiskovalci sladkajo napitke. Prepoznavna oblika Davida se postopoma deformira in nato raztopi. Brezoblični David postane stvar okusa.

Matej Košir (1978) je leta 2001 z odliko diplomiral na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, smer slikarstvo, pri doc. dr. Nadji Zgonik in prof. Emeriku Bernardu z diplomskim delom »Sublimno v filozofiji in slikarstvu od 18. do 20. stoletja«. Med leti 2001 in 2003 je opravljal podiplomski študij slikarstva na isti ustanovi pri doc. Bojanu Gorencu. V letih 2003 in 2004 se je študijsko izpopolnjeval na Akademie der bildenden Künste v Münchnu. Leta 2004 je magistriral z magistrskim delom »Razstavljeno telo«. Razstavljal je doma in v tujini ter za svoje delo prejel več nagrad.

Darila - prejmemo in podarimo
MILENA KOSEC in ANJA ŠMAJDEK

razstava in proces dajanja in prejemanja daril

Likovni salon, 5.2. – 28.2.2009
Otvoritev v četrtek, 5. februarja 2009 ob 18.00

Razstava, ki je zasnovana na sodelovanju in izmenjavi, posebej vabi vse obiskovalce in meščane, da za razstavo podarijo odvečna ali neželena darila, ki so jih prejeli in jih ne potrebujejo, ali pa ne želijo več hraniti doma, in s tem k sodelovanju v umetniškem procesu in kreiranju razstave. Darila lahko podarijo, lahko jih po svoji presoji zamenjajo za že razstavljena, ali samo odnesejo z razstave tista, ki si jih želijo. Prvo zbiranje daril je bilo aprila 2008 v galeriji Škuc v Ljubljani in prva izmenjava v galeriji Simulaker v Novem mestu. S ponavljanjem procesa v različnih galerijskih prostorih in mestih postanejo darila nosilci zanimivih informacij o kulturi kraja in časa.

Proces dajanja in prejemanja daril se bo začel na otvoritvi v četrtek, 5. februarja, in bo trajal do zaključka razstave.

Poleg neželenih in odvečnih daril je na razstavi na ogled tudi kiparsko delo Anje Šmajdek Desetnica. Kip je zasnovan tako, da spominja na kruh s prstanom, kakršnega po ljudskem izročilu ob odhodu z doma prejme Desetnica. Gre za delo, ki ga oblikujejo gledalci: z odvzemanjem snovne substance mu podarjajo novo obliko, sami pa so obdarjeni s koščkom kipa, ki ga lahko vzamejo.

ROMAN TOLICI  
Fuck

18. 12. – 25. 01. 2009
Stripovska serija Fuck je nastala na podlagi avtorjeve neobjavljene kratke zgodbe. V petindvajsetih sekvencah spremljamo ponesrečene jutranje rituale njenega protagonista, ki je pravzaprav avtorjev alter-ego. Temperamentna fluidnost risbe nas s pospeševanjem ritma in napetosti preseneča z nepričakovanimi pripovednimi zasuki.
Roman Tolici (1974) živi in dela v Bukarešti in je eden od najprodornejših romunskih slikarjev mlajše generacije. V Tolicijevem figuralno orientiranem postmedijskem slikarstvu občutljive teme kot so religija, otroštvo, smrt premišljeno lovijo nevarno mejo med banalnim in etičnim.


Roman Tolici, Fuck, risba na papirju, 2005.

Datoteke:

• Splav meduze
• Nanjing
• Holland eng
• Erwin_van_Doorn
• Forbidden Death
• Meta Grgurevič
• Martin Kreen
• Maja Hodošček
• Martin Krenn
• Igor Grubić