SEBE V ŽEPU

Ana Baraga, Jure Cvitan, Polona Dolžan, Kyle Milne, Gašper Piano, Jani Pirnat, Ana Straže, Mia Špindler

Galerija sodobne umetnosti, 15. 7.- 28. 8. 2016


Razstava Sebe v žepu v ospredje postavlja raziskovanje tihega ozadja kreativnega delovanja, intimne temelje nekaterih umetnikov, ki so povezani s Celjem, vendar so na različne načine vpeti tudi v mednarodni prostor. Avtorje, dejavne v različnih odtenkih umetniških poklicev in poslanstev, zaznamuje kreativnost, ki se skozi bodisi profesionalno bodisi privatno izkušnjo, sploh potovanja in zbiranja, močno dotakne življenja samega, notranjih psiholoških obličij ali kontinuiranega zanimanja za 'stvari', katere sprva niso bile nujno osnova za nastanek umetniškega projekta. Kakšne jezike ustvarjalnosti torej iščejo umetniki, kadar niso enoznačno omejeni s svojo profesionalno prakso? Namesto kabineta kuriozitet, ki bi mu skozi  galerijsko in kuratorsko pozicijo nazadnje vseeno nadeli oznako 'umetniška dela', neposrednega prikazovanje procesa, morda celo arhivskega pristopa, sem izbirala dela ali spodbudila formiranje del za predstavitev, ki v ozadju skrivajo intimno vzdušje dnevnika. Dela so portreti osebnih interesov, izkušenj, vtisov ali občutij. V njih najdemo kontinuirane raziskovalne procese, ki izvirajo iz razmisleka o osebnih zgodovinah, beleženje vsakdanjika in mapiranje prostorov.
V posameznih predstavitvah je razkrita komponenta ustvarjalnega procesa samega, ne glede na okoliščine, vrsto umetniškega poklica, materialnost, formo, ne glede na projektno dikcijo in voljo umetnostne institucije. Nekaj avtorjev se je namreč določenih medijev lotilo prvič ali prvikrat prav na tem mestu pokazalo svoj material. Dela se gibljejo med poetiko lastnih zanimanj, raziskovanjem predmetov, tudi stanj, ki se vežejo na določen  prostor in čas, torej ustvarjalci v njih začrtajo kreativne vzgibe, ki se vzbudijo skozi vsakdanjo izkušnjo.
Polona Dolžan izhaja iz svojega kuharskega bloga Shit I've Eaten, ki ga dopolnjuje v prostem času. Z beleženjem receptov ustvarja dnevnik prehranjevanja, izrazi fascinacijo nad ritualom druženja in kuhanja v različnih krogih na raznih zemljepisnih lokacijah. Na eni strani poudari neponovljivo izkušnjo in jo z nami tudi deli, na drugi z instalacijo kaže na izgubo užitka ob ponavljajočem se urniku prehranjevanja. Prav tako je blog pisal Jani Pirnat ob začasnem bivanju na Japonskem. Hkrati je s fotografijo in videom zabeležil svoja počutja v deželi z drugačnim kulturnim ozadjem. Z avtoportretno animacijo na razstavi (Gomenasai, Say no evil, see no evil, hear no evil) simbolno izrazi svoje občutke ob spremembi bivanjskega prostora, izoliranost, omejenost v jeziku in načinu dojemanja. Ana Straže razmišlja o prostorih začasnega bivanja. Že nekaj let sistematično fotografira sobe, kjer prenočuje, kadar potuje. V središču je najbolj intimni predel stanovanja - postelja, kamor inscenira sebe kot člen v celi verigi ostalih fotografiranih objektov in kompozicij osebnega občudovanja v nekem kraju. Forma razglednice je podobna organiziranemu dnevniku s povsem individualno estetiko. Njegovi urejenosti nasprotujejo posnetki umetničinega obraza, nastali s spletno kamero. Z njimi kontinuirano beleži hipne, naključne in nekontrolirane izrise vsakodnevnih oziroma trenutnih počutij. V instalaciji Beleženja se izmenjujeta statičnost spomina in gibljivost vsakdana. Zbiranje stvari zaznamuje Mio Špindler, zato skozi razmišljanje, kako obdržati spomin(k)e, ki jih ne moremo fizično zbrati, umetnica uporabi tehniko 'frotaža'. Ta ji dovoljuje, da zaobjame fizično naravo predmetov, njihovo teksturo kot materialni vidik, s tem pa tudi fascinacijo nad spominom prostora in stanje predmeta v določenem času. Skozi mnoga potovanja se umetnik Kyle Milne na zelo osebni poetični ravni ukvarja s pojmom strahu. Zdravljenje slednjega mu pomeni gora, kar v delu Release vizualizira z abstraktnim zemljevidom, povezanim s tekstom. K naravi se obračata tudi Ana Baraga in Jure Cvitan. Umetnik si z dolgo zgodbo zbiranja zamaškov iz plute zada cilj obleči točno določeno drevo plutovca na Korziki. Akcija zbiranja nosi neke vrste ritualno dejanje, vključuje časovne dimenzije preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Materializira jo v postavitvi drevesne lupine, ki je pravzaprav cilj, z željo po izvedbi in-situ pa hkrati delo v nastajanju. Ana Baraga se ukvarja z razsežnostmi ilustracije, kaj vse zmore zvrst, ki jo spremlja na vseh nivojih njenega bivanja in v trenutku postane celo avtorica sama. Delo Postajam žival vsebuje osebni ritual iskanja živalskega totema in nabora najrazličnejših vzorcev, materialov in občutkov. Obleko – 'totemsko nošo' sestavljata unikatna materialna in duhovna plat. Z jezikom tekstilnega in grafičnega dizajna, fotografijo in poezijo sam ritual nošenja še nadgrajuje. Iskanje stika z naravo, prav s pomočjo ilustracije in oblikovanja, postaja njen dnevnik, ki je prerasel v diplomski projekt ter kompleksno umetniško manifestacijo, na razstavi predstavljeno le delno. Gašper Piano se predstavlja z videom, v katerem njegovo poezijo berejo prijatelji, ki so umetnika v nekem obdobju bivanja v tujini spremljali, navdihovali ali z njim poslovno sodelovali. Skinned Knee - visual poetry for lonely souls je za glasbenika eksperiment nove forme in medija, prav tako pa video nastopa kot stična točka, kjer so se v nekem izbranem trenutku srečali ljudje, ki si delijo podobne zgodbe.
»Umetnost — kot ena od oblik kreativnosti — ne reproducira že ustaljenih modelov, ki bi obstajali kot podobe v našem umu ali kot objekti v svetu, temveč združuje ustvarjalne sile in tokove«, pravi antropolog Tim Ingold. Kreativnost opredeli kot relacijsko aktivnost, kar pa ne gre razumeti kot neko dejavnost posameznika, temveč sestavni del življenjskega procesa, ki zajema celotno polje odnosov med ljudmi in njihovim okoljem – v katerem ni prostora za hierarhično razmerje objekt/subjekt.  Razstava Sebe v žepu sprva morda kaže na subjekt kot na introvertiranega akterja, vendar vsem osmim ustvarjalcem uspe manifestirati različne načine zapisa prostora in časa, občutke in želje v 'stvari' (,ne v objekte), ki jih nosijo s seboj in jih hkrati v polju sodobne umetnosti pokažejo kot umetniško delo.

Maja Antončič
 

Jure Cvitan, Življenje po, 2016

Polona Dolžan, Shit I've Eaten, 2016

Gašper Piano, Skinned Knee - Visual poetry for lonely souls, 2015

Ana Straže, Beleženja, 2016

 

Fotografije: Tomaž Črnej

 

_________________________________________________

ZAVOD ZA KULTURNE PRIREDITVE IN TURIZEM CELEIA CELJE
Center sodobnih umetnosti
Galerija sodobne umetnosti
Trg celjskih knezov 8, 3000 Celje

T: +386 (0)3 42 65 156+386 (0)3 42 65 156; + 386 (0)3 42 65 160+ 386 (0)3 42 65 160
centersodobnihumetnosti@celje.si
http://www.celeia.info/center_sodobnih_umetnosti

FB: Center Sodobnih Umetnosti Celje
 

Datoteke:

© Zavod Celeia Celje | Pravno obvestilo | Piškotki | Produkcija: ENKI d.o.o.
Home Email Print