FOREVER YOUNG
22.11. - 4.12.2011
Razstava FOREVER YOUNG je rezultat sodelovanja med Centrom sodobnih umetnosti Celje in Gimnazijo Celje – Center, umetniška gimnazija – likovna smer. Gre za povezovanje in nadgradnjo aktivnosti dveh institucij, ki na področju izobraževanja sodelujeta že več let. V šolskem letu 2010 / 2011 so dijaki umetniške gimnazije v Galeriji sodobne umetnosti obiskovali izobraževalni program, usmerjen v teoretično in praktično spoznavanje sodobne umetnosti, ki so ga vodili vizualni umetniki iz slovenskega in mednarodnega prostora.
Model izobraževalnega programa Centra sodobnih umetnosti je temeljil na enakovrednem odnosu med dijaki in umetniki, zavedajoč se dejstva, da je umetnost tako specifična in subjektivno pogojena panoga, da jo je skoraj nemogoče učiti, saj univerzalnega recepta, ki bi posameznika usposobil v profesionalnega in uspešnega umetnika, ni. Izhajali smo iz predpostavke, da smo ustvarjalni takrat, ko smo sposobni nam lastne ideje, misli, prepričanja in odzive interpretirati v vizualno podobo s sporočilno vrednostjo.
Umetniki, mentorji delavnic, so dijakom predstavili teoretični okvir, jih tematsko usmerili, nudili nasvet in pomoč pri realizaciji njihovih zamisli in idej. Program se je odvijal v šestih delavnicah, v obliki tedenskih srečanj, vsak mesec v studiju Galerije sodobne umetnosti. Na razstavi FOREVER YOUNG se predstavljajo dijaki letošnjega drugega, tretjega in četrtega razreda programa umetniška gimnazija - likovna smer.
Prvo delavnico v januarju je vodila celjska skupina SIVA (Ivut Aivai, Andreja Džakušič in Simon Macuh), ki deluje od leta 2010 in se izraža s performativnimi umetniškimi akcijami, s katerimi sproža specifične socialne situacije. Delavnica je bila usmerjena v spoznavanje performativne umetnosti, s poudarkom na skupinskem delovanju v obliki kolektivnega uprizarjanja ter na pomenu in potencialu prostora; zanimali so nas učinki javnega in zasebnega prostora uprizarjanja. Na ogled je video posnetek kolektivnega simultanega branja, performansa, ki so ga dijaki letošnjega tretjega letnika izvedli v središču mesta Celje.
....................................................................
Kakšen potencial ima umetnost, delujoča v polju družbenega, so raziskovali dijaki letošnjega drugega letnika pod mentorstvom vizualne umetnice Maje Hodošček, ki deluje na področju videa in v svoji umetniški praksi raziskuje marginalne, politično zaznamovane identitete. Zanimale so nas povezave in razlike med področjem novinarstva in umetnostjo, ki raziskuje realnost, pri tem pa uporablja metode dela, značilne za novinarsko prakso. Dnevne novice, vsebinsko vezane na problematiko delavskega razreda, so nam služile kot izhodišče za snemanje videa, izdelavo zvočnega kolaža in fotografiranja na terenu.
...............................................................................
S konkretnimi, urbanističnimi predlogi in vizijo mesta Celje se je ukvarjala polovica letošnjega četrtega letnika; predstavljene so idejne rešitve izboljšav ponudb mladinskih središč in arhitekturni predlogi, usmerjeni v ekološko, okolju prijazno gradnjo mestnih središč. Delavnico sta vodili Vesna Bukovec in Metka Zupanič iz skupine KOLEKTIVA. Skupina KOLEKTIVA (Vesna Bukovec, Lada Cerar in Metka Zupanič) se ukvarja z participatornimi umetniškimi projekti, v katerih prevladujejo osebne zgodbe vsakdanjih ljudi ter s kuratorskimi projekti, osredotočenimi na področje videa.
......................................................................................................
Druga polovica četrtega letnika je z Majo Hodošček spoznavala zadnje čase priljubljen in razširjen umetniški medij – knjigo umetnika. Na razstavi si bomo lahko ogledovali umetniške knjige tako v fizični kot v digitalni obliki.
Pod mentorstvom vizualne umetnice Mete Grgurevič, prepoznavne po svojih prostorskih senzoričnih instalacijah, v katerih problematizira idejo sodobne ženske v odnosu s popularno kulturo, je polovica letošnjega drugega letnika pripravila prostorsko svetlobno instalacijo na temo strahu in groze.
Zadnjo delavnico je vodil umetnik, pedagog in kulturni menedžer na rezidenčnem bivanju v Celju, Travis Dewan. Dewan je lastnik spletne platforme Vegas Spray, ki je namenjena promociji mladih lokalnih umetnikov Brisbana. Dijakom je predstavil ulično umetnost, konkretno tehniko šablon, ki je med grafitarji popularna, ker omogoča hiter nanos na površino. Dijaki predstavljajo gesla, ki pozivajo k večji pravičnosti, so politično angažirana ali intimno izpovedna.
Razstava FOREVER YOUNG je plod novo pridobljenih izkušenj, dragocenih tako za dijake, ki so stopili v neposreden stik z umetniki, kot za sodobne umetnike, ki redko dobijo priložnost pedagoškega udejstvovanja s srednješolci in pa tudi za Center sodobnih umetnosti, ki je s to priložnostjo spoznal bodočo generacijo ustvarjalcev.
Kustosinja razstave: Maja Hodošček
----------------------------------------------------
Kiparstvo danes. Kipi, figure in telesa
Mirko Bratuša, Polona Demšar, Boštjan Drinovec, Jiři Kočica, Anja Kranjc, Gregor Kregar, Boštjan Novak, Nika Oblak & Primož Novak, Katja Oblak, Žiga Okorn, Zoran Srdić Janežič, Lujo Vodopivec, Projekt Čakajoči (avtorji Katja Bogataj, Polona Černe, Pavel Ekrias, Neža Jurman, Ana Kerin, Miha Makovec, Barbara Pintar in Lan Seušek)
Gregor Kregar, Vanish, 2008
Galerija sodobne umetnosti Celje, 22. 9. – 13. 11. 2011
Kustosi razstave: Tomaž Brejc, Irena Čerčnik, Jiři Kočica, Polona Tratnik
Večletni projekt KIPARSTVO DANES je široko zasnovana in pregledna študija kiparske dejavnosti v prostoru Slovenije, ki se je z razstavo in publikacijo začela lansko leto in se bo v sklopih odvijala vse do leta 2013. Če je lanski projekt z naslovom Kiparstvo danes. Komponente, stičišča in presečišča z deli dvaintridesetih umetnikov predstavil sodobno kiparstvo kot razširjeno polje, ki presega medijsko določenost in stopa v polje družbenega, znanstvenega, tehnološkega in interdisciplinarnega, se letošnji osredotoča na vprašanja figuralike in poudarja haptično izkušnjo ter razmerje med kiparskim telesom in telesom gledalca. Z deli enaindvajsetih umetnikov je galerijski prostor spremenjen v prostor, ki ga naseljuje 'ljudstvo': množica kipov, figur in teles, v glavnem polnoplastičnih človeških figur v naravni velikosti, nanašajočih se na različne osebne, družbene in politične kontekste. Razstavo spremlja katalog, v katerem vprašanja, ki jih odpira tokratna razstava, v uvodnih besedilih podrobno obravnavata Tomaž Brejc in Jiri Kočica, sam razstavni koncept Brejc opredeljuje z naslednjimi besedami:
Zamislite si torej razstavo samih teles, kipov, figur, fantazem, fragmentov, fikcij. V kateri koli prostor vstopim, od povsod strmijo - ali pa se zame ne zmenijo - figure, bolj ali manj podobne človeškim, bodisi (1) da res izvirajo iz njih (Zoran Srdič, Anja Kranjc, Gregor Kregar, Polona Demšar); ali so (2) prividne podobnosti, različno velike, majhne, snovne, barvne, lahke, težke, vendar pripovedne "alegorične" statue (Mirko Bratuša, Boštjan Drinovec, Lujo Vodopivec, Boštjan Novak); (3) samo okruški teles, prefinjeni ostanki nekih minljivih gibov, drž (Katja Oblak), (4) in embrionalnih zapredkov, izmučenih eksistencialnih teles (Anja Kranjc), (5) vizualne igre, z zabavnimi haptičnimi učinki, pravimi udarci (Primož Novak, Nika Oblak), (6) nosilci subjektivnega in družbenega, optičnega in haptičnega dialoga (Jiři Kočica, Žiga Okorn). V vsej različnosti jih preveva skupna ustvarjalna namera postaviti haptično izkušnjo telesa v skupno predstavno polje, zaplesti kipe in gledalce v medsebojne stike.
Zato razstavo preveva občutek bližine, dotika, nekakšne nagnetenosti (horror vacui). Vendar ne gre za postmoderni manierizem, za brezčutno razkazovanje eksistencialne krhkosti, za eksperimentalno oblikovanje ali predstavitev surove moči, ko so pred nami velike in težke statue. Gre za posebno recipročnost, za obojestransko zavzetost med kipom in gledalcem, med kiparskim telesom in telesom gledalca. Kot bi za ogledovanje ne potreboval perspektivnega, arhitekturnega prostora in oddaljenosti, ampak so kiparska telesa, figure, fragmenti tisti, ki določajo, kdaj in kakšen je prostor. Z besedami Mauricea Merleau-Pontyja je prostor tisto, kar ustvari telo okrog sebe, ne pa, da je najprej prostor (kognitivna predpostavka) in šele potem vstopi telo vanj. Posamične sobe galerije niso le "bele kocke", prazni volumni, temveč posebna domovanja, okolja, kamor so se kipi naselili. Takšno prijateljsko sobivanje spremeni galerijski prostor v neposredno udomačenost ateljeja, kjer kipi živijo svoje življenje dalje in se mora njihovemu raznolikemu obstoju prilagoditi tudi gledalec.
...........................................................................
VADIM FIŠKIN
ZAPOMNI SI / REMEMBER
Stari grad Celje, Friderikov stolp, 18. april – 31. oktober 2011
Posebej za Friderikov stolp je umetnik Vadim Fiškin zasnoval in izdelal interaktivno delo Zapomni si, kjer z igrivo osebno udeležbo gledalec postane del kratkega performativnega dejanja. Sproženi svetlobni in zvočni učinki so povezani v alegoričen kliše, ki spodbudi k razmišljanju o lastni preteklosti in o značaju zgodovinskega spomenika. V primeru Friderikovega stolpa izhaja Fiškin iz kolektivnega spomina ljudi o lokalni znamenitosti in determinantah, ki osmišljajo njegov obstoj. Vadim Fiškin gradi s pomočjo tehnologije posebne ambientalne postavitve, ki udeležence, ne več gledalce, zapeljejo v določene razpoloženjske vzorce. Avtomati v njegovem opusu (Snow Show, 1997, A Speedy Day, 2003, Changing Climate, 2004, Magic Button, 2007...) ljudi osrečujejo, ker postajajo proteze narave. Fiškin se izraža s tehnologijo, vendar se istočasno zaveda njene nepomembnosti. Človeških želja in ambicij, ki so vzrok za obstoj tehnologije, se loteva z rezkim in teatraličnim humorjem, prežetim z nekakšno odrešujočo lahkotnostjo.
-------------------------------------------------------------------------------------------
Kontinuiteta / Continuity
Galerija sodobne umetnosti in Likovni salon, 30.6. – 11.9.2011
Adel Abidin, Tomaž Črnej, Adela Jušić, Maja Hodošček, Mladen Miljanović, Simon Norfolk, David Tartakover, Susan Silas, Milica Tomić, Stefanos Tsivopoulos, Bojan Salaj, Artur Zmijewski, Dalibor Bori Zupančič
Eno temeljnih vprašanj sodobne družbe je, kje so vzroki vojn in ali jih je mogoče preprečiti? Je to v družbi z obstoječimi političnimi, gospodarskimi in korporativnimi razmerji moči in hierarhijami, ki jo označujejo kot družbo vsiljenega imperialnega reda, to sploh mogoče?
Razstava Kontinuiteta obravnava vprašanja vojne, genocida in spomina. Z umetniškimi projekti, ki se nanašajo na 2. svetovno vojno, izraelsko-palestinski konflikt, vojno v Iraku, Bosni, Afganistanu, na genocid med drugo svetovno vojno in v Srebrenici, poskuša pokazati na fenomen permanentne globalne vojne, kjer se mir kaže le kot vmesno obdobje med enim in drugim vojnim stanjem.
Problematiko vojne poskuša obravnavati v več smereh: skozi raziskavo in rekonstrukcijo travmatičnih dogodkov; skozi fokusiranje na posledice vojne, ki zaznamujejo tako ljudi kot pokrajino in arhitekturo, skozi raziskovanje, kako se zgodovina in konfliktne situacije vpišejo v prostor in postanejo del njegove identitete, skozi problematiziranje mediatizirane reprezentacije vojne ter skozi pričevanja in zgodbe ljudi, ki so vojno doživeli.
Skozi različne umetniške strategije razstava govori o družbi, ki mimo vseh etičnih načel odloča o življenju in smrti sočloveka, vojne spreminja v preračunljivo globalno uveljavljanje političnih in ekonomskih ciljev, kjer uporaba sredstev nima meja in kjer se odgovornost za uničena človeška življenja - ki ne zadeva samo neposredno vpletenih, ampak tudi vseh drugih, ki s prodajo orožja in drugimi »nevidnimi« načini v vojnah sodelujejo, jih zaradi lastnega profita in političnega interesa vzdržujejo in legitimirajo, vsem na očeh zavija v politično laž. Z deli trinajstih umetnikov razstava govori o kontinuiteti in absolutnosti vojne, njeni nenehni prisotnosti, vznikanju vedno novih kriznih žarišč in konfliktov, njeni nepojmljivosti ter o nujnosti zavedanja in spominjanja (v 19. in 20. stoletju je zaradi vojn in genocida v grobem umrlo 205 milijonov ljudi).
ADEL ABIDIN
Memorial, 3-kanalna animacija in instalacija / 3-channels animation and an installation, 2009,02'56
Memorial iraškega umetnika Adela Abidina temelji na resničnem dogodku iz leta 1991, ko so ameriške sile bombardirale Bagdad. Absurdnost nenavadnega prizora, ki mu je bil umetnik priča, je bila povod za delo, ki s stapljanjem fikcije in realnosti govori o nedojemljivosti vojne, o neustavljivi potrebi po bližini, pripadnosti in povezanosti ter o uničenem mestu.
Adel Abidin (Baghdad, 1973; živi in dela / lives and works in Helsinki). Darat al Funun - The Khalid Shoman Foundation, Amman, 2011; Venice Biennale 2011: Iraq; Biennale of Sydney 2010 ; Tracking Traces, Kiasma, Helsinki, 2010; Cairo Biennial, 2008; MoMA- Museum of Modern Art- New York, 2008; Venice Biennale 2007: Finnish Pavilion; …
BURKE + NORFOLK
Photographs from the War in Afghanistan, 2010
Serija fotografij Burke + Norfolk: Photographs from the War in Afghanistan predstavlja »umetniško sodelovanje« med Johnom Burkom, ki je kot vojni fotograf fotografiral v času Druge anglo – afganistanske vojne (1878-80) in Simonom Norfolkom, ki leta 2010 potuje v Afganistan, sledi Burkovim korakom in ustvari serijo fotografij, nekakšnih »re-fotografij«, ki z enakimi vsebinami in situacijami iz sodobnega konteksta Burku odgovarjajo. Delo govori o kontinuiteti konfliktov in imperializma v tej obubožani državi.
Simon Norfolk (Lagos, 1963). Burke + Norfolk: Photographs From The War In Afghanistan, Tate Modern, London, 2011; The Holocaust Museum, Houston, 2002; Simon Norfolk: a retrospective, MACUF – Museo de Arte Contemporáneo de Unión Fenosa, La Coruña; Kolekcije / Collections: The Getty Museum, Los Angeles; The Museum of Fine Arts, Houston; Portland Art Museum; San Francisco Museum of Modern Art; Deutsche Böurse Art Collection; …
TOMAŽ ČRNEJ
Napaka / A Mistake, serija fotografij in video projekcija / a series of photographs and a video projection, 2010
Instalacija Napaka celjskega fotografa Tomaža Črneja, sestavljena iz serije fotografij Auschwitza in množičnega grobišča v Laškem pri Celju, kjer je bilo po končani 2. svetovni vojni pobitih na stotine vojnih ujetnikov in civilistov, govori o prostorih, zaznamovanih z zgodovino, genocidom in kolektivnim spominom.
Tomaž Črnej (Celje, 1963) se v glavnem ukvarja s fotografijo in instalacijo. Za fotografijo je prejel številne nagrade. / Works mainly with photography and installation. He has won several awards for photography.
MAJA HODOŠČEK
Raw Material, 2-kanalna video projekcija / 2-channel video projection, 2010, 17'20''
Video instalacija Raw Material celjske umetnice Maje Hodošček govori o psihološki stiski vojnih veteranov, posttravmatski stresni motnji, pojavu anksioznosti in strahu pred ljudmi. Pred gledalca prinaša izkušnjo mladega Američana, ki je kot vojak sodeloval v vojni v Iraku. Z izmenjavanjem tekstovnega zapisa intervjuja z veteranom in posnetka fanta iz Slovenije, ki njegovo zgodbo v prvi osebi pripoveduje, umetnica poudarja globalnost vojne, ki zadeva vse nas.
Maja Hodošček (Celje, 1984). Landscape, Likovni salon, Celje, 2010 ; RAW Material, Galerija Gregor Podnar, Ljubljana, 2010; OHO Award, Zavod P.A.R.A.S.I.T.E., Ljubljana, 2010. ISCP - International Studio and Curatorial Program, New York, 2010 …
ADELA JUŠIĆ
Snajperist / The Sniper, video, 2007, 4’21”
V video delu Snajperist se Adela Jušić sooča s svojim otroštvom, preživetim v obkoljenem Sarajevu, in s trenutkom, ko se je umetnica kot desetletna deklica soočila z največjo izgubo v svojem življenju – s smrtjo očeta. Delo govori o intimni, boleči izkušnji in o eni najbolj nehumanih vojn, ki je bila usmerjena predvsem na civiliste in je med njimi terjala največ življenj.
Adela Jušić (Sarajevo, 1982). Videonale, Kunstmuseum Bonn, 2011; Manifesta 8, Murcia, 2010; Decolonial Aesthetics, El Parqueadero, Bogota; Transitland – Sofia Launch event , Center for Culture and Debate, Sofia, 2009. Zvono Award for the best Bosnian young artist, 2010; …
MLADEN MILJANOVIĆ
Occupo, site-specific instalacija in intervencije v javnem prostoru / site specific installation and interventions in public space (prva produkcija / fist production Neue Galerie Graz, 2007)
Occupo, prostorska instalacija Mladena Miljanovića, z uporabo vojaškega vizualnega besednjaka v umetniškem kontekstu ironično problematizira militariziranost družbe. Okupacija umetniškega prostora je ena izmed sredstev umetnikove konfrontacije z negativno preteklostjo – odraščal je med vojno v Bosni, in praktična afirmacija stališča »delaj umetnost, ne vojne«.
Mladen Miljanović (Zenica, 1981). Taxi to Berlin, Antje Wachs gallery, Berlin,2011; Museum Service, MUMOK, Vienna, 2010; Occupational therapy, P74 Gallery, Ljubljana, 2009; Occupo, Neue Galerie Graz, Graz (Austria), 2007; ...
BOJAN SALAJ
Kočevski Rog, fotografija / photography, 2008
Fotografija Kočevski Rog Bojana Salaja (Kočevski Rog je pogorje v Sloveniji, ki je hkrati spomenik partizanstvu med drugo svetovno vojno in eno od mest povojnih pobojev) je del fotografske serije Pokrajine, ki nastaja od leta 2008. Serija, narejena s camero obscuro, s posnetki konkretnih prostorov slovenske krajine, ki so postali simboli slovenske nacionalne identitete, napeljuje k vprašanjem ponovnega razmisleka, vrednotenja in razumevanja zgodovine. Delo je več kot fotografska upodobitev tistega, kar neposredno vidimo, saj nas usmerja k tistemu, kar je onkraj podobe.
Bojan Salaj (1964, Ljubljana). Paris Photo, statement, Carrousel du Louvre, 2010; Interijerji III, Galerija Photon, Ljubljana, 2008; New SlovenianPhotography and Video, K2 Contemporary Art Center , Izmir, 2008; Monat der Fotografie Wien 2006; …
SUSAN SILAS
Helmbrechts walk, 1998-2003
Helmbrechts walk newyorške umetnice Susan Silas je natančna rekonstrukcija prisilnega pohoda 580-tih židovskih zapornic po koncu druge svetovne vojne. Vizualna predstavitev 225 milj dolge poti od taborišča v Nemčiji do Češkoslovaške, na kateri je umrlo 95 žensk in jo je umetnica v celoti prehodila in dokumentirala, obsega fotografije in zapise umetnice, ki dopolnjeni z novicami, vzetimi z naslovnic časnika New York Times na iste dneve leta 1998, kažejo na stalnost nasilja in konfliktov.
Susan Silas (1953, živi in dela / lives and works in Brooklyn). CB1 Gallery, Los Angeles, 2011; Helmbrechts walk, Hebrew Union College Museum, 2009; Helmbrechts walk, The Koffler Gallery, Toronto, 2005; Kunsthalle Exnergasse_WUK, Vienna, 2010; A Live Animal, Root Division, San Francisco, 2011; For Your Pleasure, CB1 Gallery, Los Angeles, 2010; …
STEFANOS TSIVOPOULOS
The Interview, 2-kanalna video instalacija / 2-channel video Installation, 2007, 33'
Z dovoljenjem / Courtesy artist and Prometeogallery di Ida Pisani, Milan
V video instalaciji The Interview, sestavljeni iz dveh delov, intervjuja s srbskim veteranom (The Interview) in intervjuja, ki ga izvajajo igralci (An Interview With War), gledalec ne more ločiti med resničnim in insceniranim. Delo Stefanosa Tsivopoulosaz drsenjem med realnim in rekonstruiranim raziskuje vprašanja reprezentacije zgodovine, osebnega spomina in interpretacije ter medijskega posredovanja realnosti.
Stefanos Tsivopoulos (1973, živi in dela / lives and works in Amsterdam and Athens). Manifesta 8 Murcia, 2010; Witte de With Rotterdam, BFI Southbank London, ACF New York, Centre Pompidou Paris, Friedericianum Kunstverein Kassel, ev+a Biennial Limerick, Museum of Contemporary Art Belgrade, Museum of Contemporary Art Heidelberg, Centre Photographique d’Isle Paris, 1st Athens Biennial; …
DAVID TARTAKOVER
I'm here, digitalni printi / digital prints, 2004
Serija fotografij I'm here izraelskega oblikovalca Davida Tartakoverja, v kateri je umetnik digitalno vstavil svojo figuro v različne kraje in dogodke – podobe so reporterske fotografije, govori o posledicah izraelske okupacije, o sprejemanju odgovornosti in o življenju v konfliktnem prostoru.
David Tartakover (Israel, 1944). Gold Medal, 8th Poster Biennial, Lahti, Finland (1989); Silver Medal, the 13th International Poster Biennial, Lahti, Finland (2001); Second Prize, 9th International Triennale of Political Posters, Mons, Belgium (2004); Grand Prix, Golden Bee 6, Moscow International Graphic Design Biennial (2004)
MILICA TOMIĆ
Sigurnost u putu / Road Safety, video, 2008-2010, 40'
Milica Tomić v videu Sigurnost u putu potuje v Srebrenico, kjer je bilo leta 1995 pobitih najmanj 8000 muslimanov, moških in dečkov. Potovanje v središče postgenocidne travme, v svet žensk brez moških, vasi brez ljudi, je poskus razumevanja, kako kljub nenadomestljivi izgubi preživeti in z življenjem nadaljevati.
Milica Tomić (Beograd, 1960). Milica Tomić, Muzej savremene umetnosti, Beograd, 2010; Safety on the Road, Charim Gallery, Vienna, 2010; Politics of Memory, Stacion – Center for Contemporary Art, Priština; Gender Check – Femininity and Masculinity in Eastern Europe, MUMOK, Museum Moderner Kunst, Stiftung Ludwig, Vienna, 2009; Zones of Contact, Biennale of Sydney 2005; Poetic Justice, 8th International Istanbul Biennial, 2003; Venice Biennale, Dreams and Conflicts – the Viewer’s Dictatiorship, Serbia and Montenegro pavilion, 2003; …
ARTUR ZMIJEWSKI
80064, enokanalna video projekcija / single channel video projection, 2004, 11''
Z dovoljenjem / Courtesy the artist and Galerie Peter Kilchmann, Zurich, Foksal Gallery Foundation, Warsaw
V delu 80064 umetnik Artur Zmijewski prepriča nekdanjega zapornika v koncentracijskem taborišču v Auschwitzu, da si obnovi vtetovirano številko. Dejanje ponovnega tetoviranja naj bi sprožilo val spominov na bolečo preteklost. Delo govori o prisili in avtoriteti ter o prilagajanju in podrejanju kot edini možni obliki preživetja.
Artur Zmijewski (Warszawa, 1966). Centre Andaluz, Sevilla, 2011; International Istanbul Biennial 2009; Galerie Peter Kilchmann, Zurich, 2009; Institute of Contemporary Arts, London, 2008; Venice Biennale 2005: Poland Pavilion; Documenta 12, 2007; Manifesta 4, 2002; Wattis Institute for Contemporary Art, San Francisco ,2005; National Gallery of Art Zacheta, Warsaw, 2005; Kunstwerke, Berlin, 2004); CAC, Vilnius, 2004; …
DALIBOR BORI ZUPANČIČ
Traja, traja, traja, instalacija / installation, 2011
Dalibor Bori Zupančič v svoji instalaciji Traja, traja, traja obravnava permanentnost vojne in se v svojem delu med drugim nanaša na množične likvidacije političnih zapornikov na dvorišču Starega piskra v Celju, ko je bilo s strani okupatorja od septembra 1941 do avgusta 1942 v skupaj šestih streljanjih brez kakršnekoli obsodbe pobitih 374 ljudi.
Dalibor Bori Zupančič (Celje, 1949). Dance Macabre, Likovni salon, Celje, 1987; Mestece Celje – alternativa sedemdesetih /The town of Celje : the alternative of the seventies , Likovni salon, Celje, 1998; - Revizije.Slika 70+90, Galerija P74, Ljubljana, 2001; Dalibor Bori Zupančič - Introspektiva ZZ: 1970-2006, Galerija sodobne umetnosti Celje, 2006; …
...........................................................................
KATARINA ZDJELAR
STEPPING IN - OUT
Act II, video still, 2010
Galerija sodobne umetnosti, 8.4. – 29.5.2011
Katarina Zdjelar v svojem delu raziskuje pojme identitete, oblasti in skupnosti, izraža se predvsem skozi video, zvok, preko knjižnih projektov ter izobraževalnih platform.Njeni projekti temeljijo na kolektivnem sodelovanju in spodbujajo kritično mišljenje, enakopravni dialog ter medsebojno učenje in izmenjavo izkušenj.
Jezik ji služi kot orodje opazovanja in analize družbenih pojavov, predmet njene umetniške raziskave so okoliščine, ko naš materni jezik z premestitvijo v tuje politično, kulturno in družbeno okolje izgubi svojo primarno funkcijo nosilca pomenov in sredstva sporazumevanja – takrat se pričnemo zavedati tudi njegove geopolitične omejenosti. Posameznik se mora tako ponovno re- definirati preko asimilacije, spominjanja, učenja in izvajanja. Umetnico predvsem zanima proces samo realizacije in nastajanja v odnosu z neznanim, ko se posameznik afirmira skozi improvizacijo, negotovost, ranljivost ter sodelovanje.
Katarina Zdjelar se z razstavo v Galeriji sodobne umetnosti Celje v slovenskem prostoru prvič samostojno predstavlja. Na ogled bodo video dela Shoum,One or Two Songs, on Someone or Something, in Particular, Everything Is Gonna Be, Act I, Act II, ki so nastala v letih 2007- 2010. Dela povezujeta koncepta samoohranitve in samopredstavitve posameznikov, ki zaradi primoranosti govoriti več jezikov hkrati igrajo sebe skozi recitacijo in improvizacijo.
Zdjelarjeva je svoje delo predstavila na številnih samostojnih in skupinskih razstavah, med drugim je zastopala Srbijo na 53. Beneškem bienalu (2009) ter prejela številne nagrade. Živi in dela v Rotterdamu.
________________________________________________________________
-------------------------------------------------------------------------
PUBLIKA JE POMEMBNA! / PUBLIC MATTERS!
Galerija sodobne umetnosti, 10.2.-27.3.2011
Kustos razstave: Branko Franceschi.
Razstava Publika je pomembna! temelji na Franceschijevih dvajsetletnih delovnih izkušnjah v različnih oblikah javnih institucij, ki posredujejo umetnost publiki. Izhodišče razstave predstavlja občutek osebne frustracije nad vse večjim prepadom med obiskovalci in sodobno umetniško produkcijo, ne glede na to, ali se prepad kaže skozi nezadosten obisk razstavnih prostorov (kar je značilno za naš prostor), ali pa skozi prevelik obisk v tistih ustanovah, ki so se, največkrat v želji po pozitivni finančni bilanci znašle v primežu populistične strategije razstavnih blockbusterjev, oziroma prepuščanju mainstream mentalitete v povezavi s promocijo inovativnih, spodbujajočih in eksperimentalnih projektov, kot je običajno v družbi razvitejše demokracije in ekonomije.
Razstava s predstavitvijo desetih primerov umetniške, kuratorske in arhitekturne prakse kritizira obstoječe stanje in afirmira strategije, ki z osredotočanjem na aktiviranje in vključevanje javnosti sodobni umetnosti vračajo pošteno načet občutek smiselnosti ter razlogov obstoja in zato uspešno, pa čeprav le za trenutek, premoščajo nastalo vrzel.
Vsi predstavljeni projekti so bili realizirani, področje njihovega delovanja pa pokriva:
problem dostopnosti umetnosti kot kritike obstoječe ravni instiucionalne prezentacije umetnosti (Sintgalerija, Portable Art, Formalno ↔ Angažirano, Otroška razstava, Skulptura 1954 – 2000, Enigma objekta); participativnost in demistifikacijo kot afirmacijo strategije vključevanja publike v uresničitev koncepta (Selfishstudio, Polje križeva, K2), oziroma aktivacijo publike z izgradnjo kompleksnega mutlifunkcionalnega okolja, z namenom vpliva na psihofizične sposobnosti uporabnikov skozi razvoj motoričnih veščin ob simultanem pridobivanju kulturoloških vrednosti (Otroško igrišče Pomerio) ali glede na lastnino in pomen muzejskih zbirk (Formalno ↔ Angažirano). Za razliko od community art projektov, ki so zasnovani na ozaveščanju, vrednotenju in afirmaciji kreativnih potencialov, ki jih v sebi skriva vsak posameznik, so predstavljeni projekti aktivistični v smislu realizacije težnje ponovnega osvajanja prostora kulture, ki pripada javnosti, brez nje ne more obstati, od samega prostora pa je publika v zgodovinskem smislu postala odtujena.
Če menimo, da so umetniške, kuratorske in arhitekturne prakse v civilizacijskem smislu visoko specializirane dejavnosti in discipline, zasnovane na talentu, znanju in veščinah, ter da je segment kulture, s katerim se ukvarjajo, izgubil živ kontakt s publiko, se zastavlja vprašanje o njihovem namenu in kaj bo zapolnilo praznino, ki jo puščajo za seboj, oziroma kakšno kulturološko okolje se v takšni situaciji vzpostavlja ter komu to odgovarja. Razstava je organizirana z naslednjmi metodami: rekonstrukcije projektov (Sintgalerija), multimedijske in dokumentarne predstavitve projektov (Portable Art, Formalno ↔ Angažirano, Pomerio playground, Polje križeva, K2, Skulptura 1954 – 2000, Enigma objekta) in izvedba projektov (Selffishstudio,Otroška razstava).
Seznam avtorjev in del na razstavi:
Nikola Bašić, arhitekt, Polje križeva,Kornatski arhipelag, 2010
Bojan Brecelj, umetnik, Selffishstudio, stalni projekt
Bob van Dijk, umetnik, Otroška razstava, stalni projekt
Enigma objekta, umetniki, spletni projekt (deaktiviran), 2005
Formalno ↔ Angažirano, koncepcija Branko Franceschi, MMSU Reka, 2008
Zlatko Kopljar, umetnik, K2, Galerija 761, Ostrava, 1997
Ivan Kožarić, umetnik, Skulptura 1954-2000, Galerija PM in Galerija Prsten, Zagreb, 2000
Portable Art, Istanbul 2010, sekcija vizualnih umetnosti, direktorica Beral Madra, Istanbul, 2008-2010
Marko Pogačnik, umetnik, Sintgalerija, Ljubljana, 1966 (rekonstrukcija)
Karin Schneider, umetnica, Dječje igralište u tradiciji lokalnog modernizma: Otroško igrišče Pomerio, Reka, 2008
.......................................
Branko Franceschi (Zadar, Hrvaška, 1959.), umetnostni zgodovinar, od leta 2010 direktor Virtualnog muzeja avangardne umjetnosti, www.avantgarde-museum.com. Med leti 2008 – 2010 je opravljal delo ravnatelja na HDLU Zagreb ww.hdlu.hr, med leti 2004 in 2008 pa je deloval kot ravnatelj Muzeja moderne i suvremene umjetnosti na Reki www.mmsu.hr, pred tem (1987 – 2004) je bil vodja in kustos Galerije Miroslav Kraljević v Zagrebu. V svoji karieri je organiziral številne samostojne in skupinske razstave domačih in tujih umetnikov doma in v tujini ter opravljal funkcijo nacionalnega selektorja na 26. Bienalu v Sao Paulu, Braziliji, 2004, na 2.. Mednarodnem bienalu v Pragi, Češka, 2005, bil je član kuratorske ekipe 1. Bienala Kvadrilaterale na Reki in 2.. Mednarodnega bienala mladih umetnikov v Bukarešti leta 2006. Opravljal je delo kustosa hrvaškega paviljona na 52. Beneškem bienalu leta 2007 in na 11. Mednarodni razstavi arhitekture Beneškega bienala leta 2008. Kot neodvisni kritik je napisal številne prispevke, objavljene v dnevnem tisku, umetniških revijah in časopisih, na televiziji in radiu ter bil pobudnik in koordinator rezidenčnih projektov in projektov kulturne izmenjave med Hrvaško in Združenimi državami Amerike. (P.S.1 mednarodni studio programi, Eastern European Residency Exchange). Je član AICA, ICOM, CIMAM, DPUH, predsednik AICA Croatia ter član posvetovalnega odbora ArtsLinka in posvetovalnega odbora Art in General.
.................................................................................................
JASNA HRIBERNIK
Nočni let
16.12. 2010 – 10.2.2011
Video prostor “Nočni let” režiserke in video umetnice Jasne Hribernik je zaporedje prostorskih video – zvočnih postavitev, ki se same po sebi nikjer niti ne začnejo niti ne končajo. V načinu postavitve delujejo kot ideja dematerializacije realnih prostorskih elementov, motnja zaznave objektnosti in objektivnosti, ki podlega vsakokratnemu subjektivnemu razmerju. Dematerializirane “leteče” video podobe ovijajo gledalca v prostor, ki ni več prostor vizualnosti, ni več prostor realnosti, temveč prostor gledalčevega vživetja in posledično strukturnih sprememb mišljenja. Instalacija Vertigo namiguje na našo omejenost z gravitacijo in možnost njenega premagovanja, Mirage se dotika kulturnih oziroma naučenih mej percepcije, instalacija Lifestream 2 pa je usmerjena v iskanje meditativnih praznin znotraj nasičenosti urbanega življenja. Instalacije so glede na predmet raziskovanja sicer same po sebi zaključena dela, v medsebojni interakciji njihove prostorske umeščenosti pa Jasna Hribernik hkrati usmerja pozornost na fenomen raztresenosti pogleda (nefokusiranega gledanja), ki predira površino telesne podobe in se usmerja v neskončnost. Pokaže na to, da ima človeška izkušnja v sebi vgrajeno spreminjajoče se doživljanje prostora in časa, iz katerega se gradijo prostorske upodobitve in artefakti.
Jasna Hribernik (Maribor, 1959) je širši javnosti znana predvsem kot režiserka. Študirala je filmsko in televizijsko režijo na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani, obiskovala pa je tudi dvoletni študij dokumentarne režije na Discovery Campus Master School v Münchnu. Živi v Ljubljani in dela kot samostojna filmska režiserka in ustvarjalka video filmov, video instalacij, in drugih večmedijskih del. Velikokrat je podpisana tudi kot snemalka in montažerka.
Od leta 1985 je ustvarila številne avtorske dokumentarne filme, ki so bili mednarodno prikazani in nagrajeni: 45 kmmorja (nagrada za režijo na Festivalu športnega filma v Torinu, 1985), Černobilski zvonovi inNikoli mi ne glej v oči (Mu-Media Festival v Helsinkih in New Vision festival v Glasgowu), Ko nam je žoga padla na glavo (1. nagrada za režijo na MEFEST Beograd, 2001), Vstopi na L (projekcije na različnih lokacijah v New Yorku, 2002), Vroče v mestu (razstava United - Združeniv Razstavnem salonu Rotovž, Maribor, 2004),Tango-5 (Babičeva nagrada za najboljše igrano televizijsko delo, 2003), Koncert za mobilne telefone in orkester (nagrada za najboljšo režijo na filmskem festivalu v Baru, 2005), Zadnji čoln (Vesna za dokumentarni film na festivalu Slovenskega filma, Ljubljana, 2005), Svet ni vedel, da je pristal v pesmi (portret fotografa Stojana Kerblerja, 2008) Labirint (Zlati vitez na festivalu športnega filma v Palermu, 2009).
Od leta 1990 ustvarja in razstavlja umetniške video projekte in videoinstalacije v Sloveniji in v tujini. (Stopnišče -Linz, Ars Electronica, 1994; Nagrada Work of exellence na festivalu umetniškega filma v Tokiu, 1995; Ballabende, Postaja Topolove 1995; Misli lokalno, Delaj lokalno, Prodajaj globalno (z Zmagom Lenárdičem), Udine,2004; American Dream, Umetnostna galerija Maribor; NewMoscowYork (z Zmagom Lenárdičem), razstava Sedem grehov, Moderna galerija Ljubljana, 2004, Digital, Long Island, 2007; Liquid Cities,Center soodobne umetnosti, Moskva, 2007; Razkrito, koncertna instalacija za dva klavirja in video (z Milkom Lazarjem); Lifestream, videoinstalacija v nadaljevanjih, razstava Poletje, Umetnostna Galerija Maribor ,2009)
Sodeluje v gledaliških predstavah, kot avtorica video prizorov, mdr.: Black event -Sanja Neškovič ( z Zmagom Lenardičem, Mladinsko gledališče, 2003); Pokrajina misli (z Ann Adamovič, Ljubljanska opera, 2003;Embarked, z Nedo Bric, Zavod Maska, 2006; Eda-zgodba bratov Rusjan, z Nedo Bric, Mladinsko gledališče, 2009; Območje udobja, vizualna podoba, koreografija Kjara Starič, Ljubljanska opera, 2010.
Postavitev so omogočili: Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije in Mestna občina Celje ter EU projekt CITIES - Creative Industries in Traditional Intercultural Spaces.
..............................................................................................
KIPARSTVO DANES. Komponente, stičišča in presečišča
Iztok Amon, Lara Badurina, Mirko Bratuša, Stefan Doepner in Lars Vaupel, Boštjan Drinovec, Sanela Jahić, Janez Janša, KNJIGA UMETNIKA (neformalna skupina), Jǐri Kočica, KOLEKTIVA, Tadej Komavec in Teo Spiller, Marko Kovačič, Damijan Kracina, Gregor Kregar, Polonca Lovšin, Roman Makše, Iztok Maroh, Alen Ožbolt, Matjaž Počivavšek, Marko Pogačnik in Skupina za umetnost VITAAA, Marjetica Potrč, Marija Mojca Pungerčar, Franc Purg, Sašo Sedlaček, Mojca Smerdu, Zoran Srdić Janežič, Urša Toman, Polona Tratnik, Lujo Vodopivec, Matej Andraž Vogrinčič, Dušan Zidar, Dunja Zupančič::Miha Turšič::Dragan Živadinov
10.9. - 10.10.2010
Projekt KIPARSTVO DANES široko odpira polje posebnih stvaritev - umetniških del, ki se tičejo prostora, gibanja, zvoka in predmetnosti, v katerih se nabirajo človeške predstave o svetu, posameznikove izkušnje in njihov družbeni odtis. Pripravili smo široko zasnovano in pregledno študijo kiparske dejavnosti v prostoru Slovenije, ki se bo v sklopih odvijala vse do leta 2013. Prvega smo poimenovali Komponente, stičišča in presečišča. Je uvod – razgrnitev problematike kiparstva v slovenskem prostoru ter hkrati napoved posameznih izhodišč za naslednje razstave v letih 2011, 2012 in 2013. Vsebinski nastavki letošnje / otvoritvene razstave govorijo o zelo širokem in hkrati zelo aktualnem razmerju med prostorom, časom, zvokom ter načinom dojemanja umetnosti v prostorsko časovnem kontekstu, ki se ne omejuje na striktno kiparsko območje, temveč zajema kar celotno vizualno umetnostno področje, poudarja ikonografijo predmetnega sveta v vseh razsežnosti življenja (haptični in socialni prostor, socialne utopije, prostor želje in znamenja znanosti). Vso to problematiko preizprašujemo skozi dela posameznih umetnikov, ki zaganjajo določene procese in téme ter jih postavljajo v prostor tudi ne glede na »trende«. Sicer pa izbor sodelujočih, dvaintridesetih umetnikov, ne izhaja iz klasifikacije, niti nacionalne opredeljenosti, temveč iz impulzov, ki odpirajo različne vidike kiparske umetnosti danes.
Kustosi razstave: Tomaž Brejc, Alenka Domjan, Jiři Kočica, Polona Tratnik
Dela dvaintridesetih umetnikov smo postavili v GALERIJO SODOBNE UMETNOSTI CELJE: Tadej Komavec in Teo Spiller, Roman Makše, Alen Ožbolt, Matjaž Počivavšek, Polona Tratnik s sodelavci, Lujo Vodopivec, Dušan Zidar / KNEŽJI DVOREC (I. nadstropje in dvorišče): Iztok Amon, Stefan Doepner in Lars Vaupel, Sanela Jahić, Janez Janša, Jǐri Kočica, KOLEKTIVA, Marjetica Potrč , Zoran Srdić Janežič, Miha Turšič :: Dunja Zupančič :: Dragan Živadinov / LAPIDARIJ POKRAJINSKEGA MUZEJA CELJE (notranji in zunanji prostori), Muzejski trg 1: Lara Badurina, Mirko Bratuša, Boštjan Drinovec, Marko Kovačič, Damijan Kracina, Gregor Kregar, Iztok Maroh, Polonca Lovšin, Marko Pogačnik, Marija Mojca Pungerčar, Franc Purg, Sašo Sedlaček, Mojca Smerdu, Urša Toman / OSREDNJO KNJIŽNICO CELJE, Muzejski trg 1: KNJIGA UMETNIKA (člani DLUC-a) ter na TRG CELJSKIH KNEZOV (pred Galerijo sodobne umetnosti): Matej Andraž Vogrinčič
Projekt so omogočili:
Mestna občina Celje, Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije, Zavod Celeia Celje, pri projektu sodelujeta tudi Pokrajinski muzej Celje in Osrednja knjižnica Celje
--------------------------------------------------
Datoteke:
Mesečnik februar 2012
